Zdaj govori Stanislav Zore v vlogi ljubljanski nadškof metropolit

»Tudi Cerkev, žal, ki ne rojeva, bo izginila.«

»Mislim, da morata to presojati čas in strokovnjaki.«

»Resnica mora biti slišana in jaz jo moram prvi povedati, da ljudje vedo, kaj pravi evangelij in božje zapovedi od četrte naprej.«

»Ne gre k sosedu, pa reče, poslušaj, ti jih imaš pa pet, boš meni dal dva.«

»Jasno pa je, da je bil glas bistveno bolj slišan v času te kampanje, kot bi bilo sicer.«

»To pa smo imeli.«

»Pri nas je čez palec preveč stvari.«

»S tem ne opravičujem njegovega delovanja, nikakor ne, ampak to morajo pa presojati tisti, ki se na to spoznajo.«

»Res bi želel vsem poslušalcem, da bi jim ta božič pomagal do tega, da bi se odločili biti dobri najprej doma.«

»Prvi razlog, ki je za vsem tem in o katerem na splošno veliko premalo govorimo, je demografija.«

»Dejstvo je, da je treba pastoralo urediti tako, da je mogoče poskrbeti, kolikor je mogoče, za vse.«

»Žal je tako in mi se moramo začeti vračati k tistemu temeljnemu problemu, to pa je demografija, odnos do življenja, veselje do življenja.«

»Ko sem prevzel škofijo, sem ponovno prisegel, da bom oznanjal evangelij, da bom oznanjal nauk Cerkve.«

»Resnica mora biti slišana in jaz jo moram prvi povedati, da ljudje vedo, kaj pravi evangelij in božje zapovedi.«

»Ampak to tudi v sanjah ne gre.«

»Tukaj sta dve vprašanji. Prvo vprašanje je Marko Rupnik in njegovo življenje, njegovi zločini.«

»Božič, ta neverjetna Božja zvestoba, Božja vztrajnost, kaj vse mu počnemo, on pa vedno znova prihaja.«

»Na Žalah v Ljubljani bo potekala maša.«

»Povsod, kjer so totalitarizmi in avtokratski režimi hoteli uveljaviti svojo podobo sveta in svojo ureditev družbe, je začela žeti smrt in so začele rasti gomile mrtvih.«

»Povsod, kjer so totalitarizmi in avtokratski režimi hoteli uveljaviti svojo podobo sveta in svojo ureditev družbe, je začela žeti smrt in so začele rasti gomile mrtvih«

»Povsod, kjer so totalitarizmi in avtokratski režimi hoteli uveljaviti svojo podobo sveta in svojo ureditev družbe, je začela žeti smrt in so začele rasti gomile mrtvih.«

»Dediščina, ki se je danes spominjamo in jo poglabljamo, da bo močno zasidrana v našem življenju, je tudi spoznanje, da samo ljubezen in odpuščanje zagotavljata prihodnost.«

»Ob 8.30 bom imel vstajenjsko mašo v ljubljanski stolnici.«

»To delajte v moj spomin.«

»Ko je Jezus izbiral najožji krog, ki mu bo zaupal oznanjevanje evangelija in ga poslal do zadnjih meja Zemlje, se ni obrnil na agencijo za izbiro kadrov, ni objavil razpisa s pogoji za sodelovanje, ni pripravil testov, s katerimi bi preizkusil psihofizične sposobnosti izbrancev. Ne, nič podobnega. Šel je na goro in vso noč molil. In po tem pogovoru z očetom jih je izbral. Na podoben način je poklical tudi nas, dragi bratje duhovniki.«

»Te spremembe se bodo zgodile takrat, ko bomo začeli na bivanjski ravni drug z drugim živeti kot bratje in sestre.«

»S priznanjem ekološkega dolga bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolga tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo.«

»Stopamo v zadnje leto prve četrtine 21. stoletja. Začetek stoletja je zaznamovalo upanje, da bo svet končno začel živeti v spokojnosti, veselju, v miru, v luči. Potem pa so prišli mračni, temni dogodki. Kaj je njihov vzrok? Človekova sebičnost, saj spopadi, napetosti in vojne izvirajo ravno iz sebičnosti, iz človekovega zaslepljenega iskanja osebnih koristi, iz človekovega pohlepa.«

»Brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, teroristična ubijanja zaradi ubijanja, vedno nova vojna žarišča, ki jih povzročitelji prikazujejo kot skrb za skupno dobro; tisoči in tisoči smrti še nerojenih in ostarelih, ki se ogrinjajo v leporečje pravic, napredka in usmiljenja.«

»Ni namreč lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca. To je prostor nedosegljive ljubezni, velikodušnosti, gostoljubnosti, pa tudi prostor najhujšega greha in vsega, kar je s tem povezano.«